Občutki začetnika po končani tekmi

Pozdravljeni športniki/športnice!

Zapis rekreativnega triatlonca Igorja Abrama.
Abram v akciji:))
Sporočam vsem, ki si želite dobre rekreacije za začetnika/co, rekreativca/ko ali vrhunskega športnika/co, da vam priporočam udeležbo na takšnih prireditvah, kot sem se je udeležil sam.
Za ukvarjanje s športom je potrebno veliko motivacije, ko ti zleze pod kožo pa ne moreš brez njega. Da bi lažje prišli do tega, pa verjamite, da pri motivaciji pomagajo tudi tekme. PREBERITE VEČ V NADALJEVANJU.
Kot je bilo že zapisano, sem se udeležil državnega prvenstva v duatlonu v Tropovcih. Osvojil sem zame solidno 33. mesto v absolutni razvrstitvi in 7. v kategoriji. To je bil rezultat s katerim sem se družil z 20 do 30 let starejšimi športniki, in kar mi je dalo še dodatno spodbudo za ukvarjanje s športom. Ob tem je bilo lepo slišati katero od njihovih zgodb in takrat sem rekel "se vidimo na naslednji prireditvi/tekmi". Sam sem  začetnik v tem športu in mi prav pride marsikateri nasvet ali izkušnja, katere športniki z veseljem delijo.
S triatlonom sem se začel ukvarjati predi približno pol leta in treniram 2-4 krat tedensko. Od začetka do danes lahko rečem, da je moje počutje veliko bolje, imam več energije in sedaj še višje cilje. Šport imam kot rekreacijo, ki mi pomaga pri sprostitvi po službi hkrati pa se družim in spoznavam nove ljudi. V triatlonu/duatlonu mi je zelo zanimivo kako združiti vse discipline v eno. Ob pomanjkanju časa, pa to toliko bolj, vendar vse bolj ugotavljam, da marsikdaj svoj čas slabo izrabljamo.
No, raje se vrnimo k občutkom, ki sem jih doživljal pred, med in po tekmi.
Začne se že vsaj dan prej z organizacijo, kako se najbolje pripraviti na dogodek, tekmo. Kdaj vstati, kaj, kdaj in koliko jesti ter piti pred in med tekmo. Iz neizkušenosti in slabe pripravljenosti sem si na dan prireditve kupil nepreverjene energijske čokoladice/ploščice, ki so se mi med potjo stopile. Energijski napitek/gel, ki sem ga uporabil v drugem delu na kolesu je bil tako sladek in gost, da sem ga požiral še naslednjih 5 kilometrov ter hidracijski napitek, ki me je v trebuhu napihnil še za dve uri po tekmi. Zavedal sem se možnosti, da lahko pride do kakšnih podobnih nevšečnosti, pa vendar sem vseeno storil povsem začetniško napako, ki ji pravijo "ne preizkušaj novih stvari na tekmi". Iz kakšnega treninga sem vedel, da lahko pride tudi do "mišičnih krčev", ki so največkrat posledica dehidriranosti ali tudi nepripravljenosti na spremembo obremenitve. Sam sem imel težavo s tem pri prehodu iz kolesa ponovno na tek, zato sem poizkušal čimveč piti in sem pretiraval do "trebušnih krčev". Zaenkrat toliko o hrani in tekočini. Druga napaka, ki sem jo mnogokrat slišal "ne zaženi se preveč na začetku", pa sem jo vendar storill, saj sem si vseeno nekako želel čimbolje opraviti z duatlonom. Hiter štart, takoj visok tempo, ki mi je "pokosil kolena" in je tempo na 5 km je padel na takšnega, kot je približno moj tempo na 10 km. Želel sem si priteči na menjavo v čimvečji skupini, da bi mi bilo potem lažje na kolesu, pa sem ugotovil, da sem še precej nepripravljen na tempo tekmovalcev. Ja, bo treba povečati količino treningov teka. Na kolesu sem prvi krog ostal sam, pred seboj sem videl skupinico kolesarjev, ki mi je ni uspelo takoj ujeti in sem raje počakal še dva kolesarja za menoj. Nekako na mojo pobudo smo jih v predzadnjem (3.) krogu le ujeli in potem nadaljevali v zame precej visokem ritmu. Mogoče je to bila napaka, ker sem na drugi menjavi nazaj na tek popolnoma obstal, saj sem imel občutek, kot bi mi "zabetonirali noge", pa še zaradi pretirane hidracije me je začelo tiščati v trebuhu. Cela skupina s katero smo prikolesarili na menjavo mi je počasi začela uhajati in na koncu sem v primerjavi na teku v 2,5 km izgubil vsaj 2 minuti. Tako počasnih 2,5 km  že dogo ne, ampak vseeno sem zadovoljen s celotno tekmo. Sedaj sem spoznal nekatere svoje slabosti in jih bom čimbolje skušal odpraviti na prihodnji tekmi.
Vabim vas, da se nam pridružite že na triatlonu na Ptuju.